Artfiks

[Glasna razmišljanja] FRANCE STELE (1886–1972), pt. 3: Podružnična cerkev sv. Kancijana v Vrzdencu pri Horjulu

Piše: Projektna skupina Vitrina meseca


France Stele (1886–1972)

Vitrina meseca na Oddelku za umetnostno zgodovino FF UL

marec 2018

 

Podružnična cerkev sv. Kancijana v Vrzdencu pri Horjulu


Izjemen pomen podružnične cerkve sv. Kancijana se skriva v njeni notranjščini, prekriti z gotskimi freskami, ki so bile v ladijskem delu nanesene v dveh različnih plasteh. Razstavljena fragmenta sta delo mojstrov “goriških delavnic” iz drugega desetletja 15. stoletja in pripadata drugi, mlajši fazi poslikav.

 

Del glave s perjanico, drugo desetletje 15. stol., fresco in secco tehnika, cerkev sv. Kancijana, Vrzdenec, 40 x 42 cm. (foto: Domen Gostiša)

 

Dlan s posodico na ozadju s stiliziranimi cvetlicami, drugo desetletje 15. stol., fresco in secco tehnika, cerkev sv. Kancijana, Vrzdenec, 24 x 45 cm. (foto: Domen Gostiša)

Fragmenta sta del prizora Poklona svetih treh kraljev, ki bi praviloma moral biti umeščen na severno steno ladje, toda vrzdenška izvedba odstopa od tradicionalne prakse upodabljanja. Tako je bil izveden tudi že prvi sloj fresk, ki pa motivno presenetljivo poteka v smeri urinega kazalca – torej proti pevskemu koru. Temu toku je podrejena tudi orientacija treh modrecev, ki se pomikajo stran od oltarja.

 

Pohod svetih treh kraljev, druga četrtina 14. stoletja, fresco in secco tehnika, južna ladja, cerkev sv. Kancijana, Vrzdenec (foto: Neža Lukančič)

 

Freske, ki so nastale stoletje pozneje, se vsebinsko nanašajo na obstoječe, vendar so telesa svetih treh kraljev sedaj obrnjena proti vzhodnemu delu cerkve.

 

Pohod svetih treh kraljev (Kralj s spremstvom dvorjanov), drugo desetletje 15. stol., fresco in secco tehnika, južna ladja, cerkev sv. Kancijana, Vrzdenec, 89 x 150 cm. (vir: Narodna galerija)

 

Stele je slog mlajših vrzdenških fresk poimenoval kar delavniški slog, saj ga lahko zasledimo tudi v drugih cerkvah, kjer so delovale goriške delavnice (npr. Breg pri Preddvoru, Tupaliče, Sv. Križ nad Selci). Prefinjeni obrazi kraljev z rahlo nabuhlimi lici, mile geste, elegantno senčenje, modeliranje draperije, prepoznavne bordure ter večja plastičnost v fiziognomiji upodobljencev pričajo o intimnejši umetnosti poznega srednjega veka, ki se je že zavedala potenciala emocionalnega delovanja na publiko. Gotska umetnost se je spustila na raven meščanom in podeželanom razumljive pripovednosti. Čutno doživljanje barvitosti je pozornost preusmerilo s slikarsko neveščih lapsusov, kot so bila slaba prostorska razmerja, utesnjene postavitve protagonistov, poenostavljeno ozadje, itd.

Razstavljena kosa sta sicer res majhen, a vendarle nepogrešljiv del večjega prizora, ki ga od leta 1957 hrani Narodna galerija. Namen fragmentov, izpostavljenih v vitrini na Oddelku za umetnostno zgodovino, je opozoriti na hrambo umetnin tudi izven dominantne institucije, ki se v dosedanji strokovni literaturi večinoma zmotno omenja kot edina.

 

Preberi več:

 


Vitrina meseca je bila projektna skupina, ki je v letih 2016-2018 delovala na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete UL. Gre za študentski muzeološki kolektiv pod mentorstvom dr. Katje Mahnič iz katedre za muzeologijo in konservatorstvo.

Oblikovanje logotipa: Marko Šajn, grafični oblikovalec


Uredniški pregled: Katarina Bogataj