Artfiks

[Izložba] UMETNOST SKOZI ZNANOST: TELO IN TEHNOLOGIJA pt. 2

 

Projekt Id2TITETA, razvit v sklopu Študentskih inovativnih projektov za družbeno korist (ŠIPK), na inovativen način pristopa k vprašanju portreta: spletna interaktivna platforma omogoča ustvarjanje individualne abstraktne podobe, ki jo ne določajo le vizualne, temveč tudi fiziološke in nevrološke značilnosti posameznika, ki jih vizualizira računalniški algoritem. Poleg spletne aplikacije je kot del fizične predstavitve projekta predvidena tudi prosojna svetlobna instalacija.

Pri projektu so sodelovali Katarina Caserman (ALUO), Martina Mravinec (BF) in Tim Prezelj (BF):

»Organizmi, ki so si med seboj samo podobni/sorodni, imajo pravzaprav skoraj identične zapise, a so ravno te majhne razlike tiste, ki največ prispevajo k raznovrstnosti. Pri našem projektu smo te najmanjše razlike v DNA zapisih, imenovane polimorfizmi posameznih nukleotidov (SNP), vzeli pod drobnogled. Najprej smo izbrali nekaj zanimivih lastnosti, ki definirajo posameznika, nato smo v velikih podatkovnih bazah poiskali DNA zaporedja za le te. Iz teh zapisov smo izluščili tiste dele zaporedij, ki so med posameznimi fenotipi različni v enem samem nukleotidu (npr. za svetle ali temne oči). DNA kodo smo prevedli v računalniško. Uporabili smo 4 spremenljivke (kodirajoča veriga DNA, komplementarna veriga DNA, RNA in aminokislinsko zaporedje), katerim smo določili ustrezne numerične vrednosti in jih na podlagi metode dveh matematičnih enačb (Strange Attractorjev) vnesli v predhodno spisan računalniški program JavaScript. Program je skladno s časom ustvaril kompleksno tridimenzionalno podobo vsake posamezne lastnosti. Tako lahko z lastno izbiro danih lastnosti ustvarimo ”portret” posameznika, ki pa je vse prej kot klasičen. Abstraktne podobe, ki so nastale pri tem projektu, nakazujejo na kompleksnost posameznika in vseh lastnosti, ki ga ustvarjajo. Želeli smo tudi, da bi bil projekt čim bolj interaktiven, zato smo v ta namen ustvarili spletno stran, na kateri lahko vsak obiskovalec z izbiranjem lastnosti ustvari svoj imaginarni portret, t.i. avatarja. Da pa bi še bolj poudarili kompleksnost identitete, smo si zamislili tudi koncept razstave. Pridobljene abstraktne podobe lastnosti bi natisnili na prozorne materiale (kaljeno steklo ali pleksi steklo) in jih v obliki instalacij izobesili v prostoru, kjer bi gibanje posameznika povzročilo tudi ‘’gibanje lastnosti’’, tj. stalen prehod med dvodimenzionalno podobo in tridimenzionalnim telesom.«

S klikom na Id2TITETO obiščite spletno stran in sodelujte pri eksperimentu!

»Namen našega projekta je torej prikaz kompleksnosti ter edinstvenosti človekove identitete – ker pa smo želeli, da bi bil projekt do neke mere tudi interaktiven, smo zasnovali spletno platformo (www.id2titeta.si), kjer lahko uporabnik z vnosom elektronskega naslova, ustvari svojega “avatarja”. S klikom na podane lastnosti, tako ustvari “avatarjevo” identiteto in čez nekaj časa prejme sliko njegovega abstraktnega portreta. Obenem pa je projekt poučen, saj lahko uporabnik pred izbiro s klikom na ikono vprašaja pridobi informacije o posamični lastnosti. Za tovrsten koncept smo se odločili še z enim pomembnim namenom. Že v sami predstavitvi projekta in problematiki na katero se navezuje, smo želeli prikazati konceptualno povezavo med znanstvenim pogledom na “kodo življenja” – DNA ter način njenega branja in računalniško kodo. Zato smo v sam projekt želeli aktivno vključiti gledalca in mu zagotoviti določeno mero nadzora nad končnim rezultatom, v upanju, da v njem vzbudimo prevpraševanje o obravnavanih tematikah. Poleg tega pa s tem tudi funkcijsko prepletemo molekularnobiološki in računalniški koncept ter v umetniškem kontekstu, neposredno nagovorimo t.i. bioinformatiko. V to, trenutno hitro razvijajoče se področje svetovna znanstvena javnost, podobno kot pred nekaj desetletij v molekularno genetiko, polaga največ upov za razrešitev nekaterih temeljnih vprašanj biologije življenja. Tovrsten stik molekularne biologije in računalništva se je zgodil prav zaradi podobnih konceptualnih pristopov obeh področij do sicer vsebinsko popolnoma različnih materij. To pa je tudi ena od pomembnih metodoloških idej, ki jo želimo izpostaviti s tem delom izvedbe.«

Interaktivna prostorska instalacija – načrt prostorske predstavitve projekta na razstavi:

Virtualni pogled skozi razstavni prostor dostopen na tej povezavi. 


Delo je potekalo v kombinaciji laboratorijskega dela (Biotehna), ateljejskega ustvarjanja ter teoretskega izobraževanja v okviru predavanj in predstavitev na ALUO. V drugi polovici izvedbe je delo zaradi izrednih razmer (Covid-19) potekalo predvsem od doma, določene faze projektov pa so ostale v obliki teoretsko in tehnološko dovršenih virtualnih skic, ki bodo po sprostitvi ukrepov tudi materializirane v obliki razstave, ki bo predvidoma v galeriji Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.

Rezultati projekta so trije vsebinsko povezani umetniško raziskovalni projekti: Id2TITETA, Živo telo in Ovoj. Izvedle so jih tri skupine študentov, vsak izmed njih pa na svoj način obravnava določen vidik odnosa med znanostjo, umetnostjo in telesom oz. živo formo. Projekti bodo v naslednjih tednih predstavljeni tudi v okviru Artfiks prispevkov.

Celotno poročilo je dostopno na tej povezavi.

Prvi del poročila je dostopno na tej povezavi.


Uredniški pregled: Katarina Bogataj