Artfiks

[Intervju] ULA POGOREVČNIK, pt. 2: Natus / Druga prihodnost

Piše: Katarina Bogataj


Ula Pogorevčnik (1996), ki smo jo pred kratkim spoznali v intervjuju, vezanem na projekt Ferraiolo, se nam tokrat predstavlja z dvema plesnima videoma: Natus (2019) in Druga prihodnost (2019); slednjega je režirala skupaj z Darejem Šömnom iz produkcijske hiše Warehouse Collective. Prvi video je nastal v sklopu Uline diplomske naloge, drugega pa sta z Darejem zrežirala na povabilo plesne skupine Ursus dancers pod umetniško direktivo plesalke in koreografinje Urše Rupnik.

 

Kaj pomeni Natus?

Natus pomeni rojen ali rojena. Pomeni, da je bilo nekaj oblikovano v naravi in njej tudi pripada, ji je namenjeno za vedno.

 

Zakaj si se odločila, da bo video popolnoma plesen? Kaj ti pomeni gibanje?

Želela sem raziskati področje človeškega telesa in njegove zmogljivosti pri gibanju. Do katerih meja in na kakšne načine se telo prepogiba, giblje ter predvsem kako funkcionira s tekstilnimi elementi ali brez njih. Zdi se mi, da je človeško telo izredno zanimiv subjekt za opazovanje in tudi snemanje. Tukaj je nastopil sodobni ples, ki me že nekaj časa zanima, saj dopušča širok spekter izražanja na mnogih nivojih. Njegova nedefinirana svoboda in večslojnost sta mi blizu. Poleg tega mi gibanje precej pomeni, saj sem večino svojih mladostniških let igrala tenis, ki mi še vedno predstavlja tako užitek kot inspiracijo.

 

Lahko na kratko opišeš zgodbo v tem videu? Koliko je bilo prepuščeno plesalcema in v kolikšni meri si ju usmerjala?

Zgodba govori o dveh nezemeljskih bitjih, ki se želita rešiti represivnega stanja, ki vlada v družbi. Vse, kar ju prekriva, ju omejuje. Rada bi se razbremenila vseh tekstilnih kosov, ki so metafora za družbene sisteme in določena obstoječa pravila. Njun namen je ustvariti nov svet, v katerem se bosta počutila sprejeta. Z gibi odražata svoje mišljenje in komunicirata z okolico. Gibanje – torej umetnost – je njuno edino orožje.

Plesalca sem usmerjala, kolikor je bilo to potrebno, saj sta se zelo hitro odlično znašla. Maša in Inan sta oba dolgoletna plesalca in se gibljeta v krogih sodobnega plesa, tako da sta mojo vizijo znala pretvoriti v gibe. Bila sta zelo požrtvovalna in sta se resnično vživela v svoja lika. Prav ta svoboda gibanja, ki jo ima sodobni ples, se je izkazala za dobro stvar, saj sta jo personalizirala in lepo dopolnila koncept.

 

Moja osebna radovednost: kaj točno je to na spodnji sliki? 🙂

Na sliki je bližnji shot vodnih mehurčkov, posnetih čisto zraven morja, na kamnih, kjer so se izoblikovali in počasi drug za drugim tudi pokali.

 

Kaj pomenijo prozoren polivinil, bela bombažna tkanina in trakovi? Zakaj vrv plesalka ovija okrog svojega telesa? Zakaj je barvna organza tkanina v manjših kosih na tleh? Zakaj ravno ti materiali, imajo kakšen simbolni pomen? Se povezujejo s potekom zgodbe ali gre zgolj za raziskovanje človeških produktov in njihovo primerjavo (glede na to, da se koncept tvoje diplomske naloge vrti okrog različnih tekstur in tekstilij v odnosu do telesa)?

Namenoma sem izbrala nekonvencionalne tekstilije. Že med študijem sem se najraje posluževala raznih neobičajnih oblačilnih elementov in tekstur. Zanimajo me nevsakdanji materiali, ki se jih da na različne načine uporabiti. Vse tekstilije ki si jih akterja ovijata okoli telesa, predstavljajo utesnjenost. Polivinil ju duši, trakovi režejo … Barvna organza tkanina, ki jo odvržeta, je simbol njune odrešitve, izhoda, svobode. Potem ko sta vse odvrgla, sta bila spet zlita z okolico, zopet sta eno s samim sabo, eno z naravo. Spet sta Natus.

 

Kakšno vlogo imajo v prostoru, ki ponuja raznorazne naravne strukture (morje/potok, skala/hribi, gozd), žerjavi? Se navezujejo na vsebino zgodbe ali gre še vedno za primerjavo tekstur?

Video govori o telesni dinamiki v sozvočju s tekstiliijami in teksturami. Lahko bi se reklo, da govori tudi o ne-sozvočju. Teksture, ki nastanejo v naravi, so pristne in so se izoblikovale same, medtem ko je človek s svojim posegom tekstilije ustvaril. Prav v tem je večnost in veličina narave. Da vse zmore sama. Človek pa za svoj obstoj potrebuje njeno pomoč. Zadnje čase smo priča raznim dogodkom, ki na žalost kažejo, kako je človek naravo začel jemati za samoumevno. To sem želela prikazati z naravnimi teksturami. Kako je vsaka zase posebna in drugačna. Žerjavi pa predstavljajo človeka, infrastrukturo, zunanji svet … Ki pravzaprav rjavi, če ne skrbi tako zase kot za okolico, v kateri se nahaja.

 

 

Od kod zamisel za uporabo ogledal?

V ogledalu se skrivajo raznovrstne človeške metaforične resnice. Ogledalo se premika in ujame različne odseve, ki prav tako kot naše življenje niso konstantna. Verjamem pa, da smo vsi sami svoji nastavljalci in hkrati premikalci ogledal.

 

Si se pri snemanju na terenu srečevala s kakšnimi težavami?

Ne, vse je potekalo tekoče in brez težav. Snemali smo v majhnem zapuščenem kamnolomu in ob obalnih ter gozdnih lokacijah, ki sva si jih z Luko Karlinom – ki je video Natus odlično posnel – prej tudi ogledala. Z Luko sva do zdaj že večkrat sodelovala, se zelo lepo ujameva.

 

Kakšno vlogo ima zate pri plesnih filmih glasba? Že pred realizacijo projekta veš, kakšno podlago želiš, ali jo dodaš kasneje, ko je video že izdelan? Se pri montaži osredotočaš na ritem?

Rada montiram na glasbeno podlago. Všeč sta mi dinamika in ritem, ki ju glasba daje, saj sovpadata z mojim načinom montaže. Predvsem mi je pomembno, da se ta dva elementa namenoma ali nenamenoma povežeta. Za Natus je Neža naredila glasbo, preden smo šli snemat in preden sem video zmontirala, tako da sem ga montirala na njen obstoječ ritem. Vendar pa ne sledim pravilu, da bi se pri montaži vedno osredotočala na ritem. Večkrat ravno obratno. Odvisno od namena videa in željenega efekta pri gledalcih. Najraje se prepuščam vzdušju in spremljam, kam me ta ponese.

 

Za razliko od diplomskega videa, v katerem si bila za koncept, glasbo in montažo odgovorna sama, je bil pristop k trailerju za predstavo Druga prihodnost drugačen predvsem zato, ker je končni produkt že obstajal, pa tudi zato, ker sta omenjeni kratki film posnela skupaj z Darejem Šömnom iz produkcijske hiše Warehouse Collective. Kako sta se s tem spopadla? Kaj je bilo prepuščeno vama kot režiserskem duu in kaj plesni skupini Ursus dancers, ki so avtorji projekta? Sta si predstavo ogledala že prej ali so vama njeno vsebino plesalci predstavili kako drugače?

Predstavitveni video za predstavo Druga prihodnost smo ustvarili pred njeno uprizoritvijo, da bi povečali interes za dogodek. Predstavo sem si kasneje ogledala in bila nad njo naravnost navdušena. Je izjemno poetska in čuteča, vredna vsega truda, ki so ga nastopajoči vanjo vložili. Pred premiero in pred snemanjem videa so nama koncept predstavili z raznimi besedili in pesmimi, ki so jih napisali prav zanjo.

 

Na podlagi česa ste določili prostor in kostume?

Kostume so imeli že izdelane, tako da smo delali na podlagi že obstoječega. Snemali smo kar v PTL-ju, kjer so potem tudi izvedli premiero.

 

V kakšni meri sta sledila strukturi videospota in v kakšni meri strukturi eksperimentalnega filma? Se to v vajinem dojemanju plesnih videov prepleta?

Pri tem videu pravzaprav nisva želela slediti nobeni strukturi. Vse, kar sva hoteli doseči, je, da se jasno preda sporočilo plesalcev in njihovo povabilo na predstavo. Če bi se morala opredeliti, bi rekla, da se video bolj nagiba k obliki eksperimentalnega videa. Menim, da se lahko na marsikateri plesni video gleda tudi kot na videospot. In obratno. Rada imam eksperimentalne videospote, ki si dovolijo brisati meje konvencionalnih spotov. Takšne, v katerih ni bistvo samo zgodba, temveč marsikaj drugega; od vizualij, kolažiranja, barv in celotnega vzdušja. Mislim, da se da ogromno prikazati s konceptualizacijo, ki se odmika od že mnogokrat videnega, od samih pravil.

 

Za razliko od Natusa se v videu Druga prihodnost pojavi gruča ljudi. Se tvoj pristop s spremembo števila akterjev kaj spremeni? Kako v slednjem primeru dojemaš posameznika? Sta se z Darejem osredotočila na skupino kot celoto ali sta želela na nek način izpostaviti individualce?

Malo je drugače, saj moraš biti tukaj pozoren na več ljudi hkrati. Da vse fukncionira in je sinhrono. Kar ni bil noben problem, saj so plesalci zelo povezani in so točno vedeli, kako se premikati, da bodo delovali kot celota. V tem dotičnem primeru sva se z Darejem osredotočala seveda najprej na vsakega posameznika, po drugi strani pa na njih kot eno. Mislim, da je bil to tudi namen njihove predstave, vsaj kolikor sem jo jaz dojela in začutila. Da drug brez drugega ne morejo, da je vsak izmed njih del mašinerije, ki bi se z odsotnostjo kogarkoli pokvarila. Da je morda lahko naša Druga prihodnost snovana na skupnem delovanju in povezanosti. Tudi pesmi, ki so jih imeli napisane po svojih telesih, so delovale vsaka zase, hkrati pa so imele skupno tematiko. Kot ljudje in naši odnosi. Prepletanja.

 

So v plesnih prizorih plesalci sledili koreografiji ali so improvizirali?

Plesalce je usmerjala in koreografsko vodila njihova mentorica, koreografinja in plesalka Urša Rupnik, ki je tudi avtorica predstave Druga prihodnost. Res jo je bilo lepo opazovati, kako uživa ob vsem skupaj in kako se vživi v sleherni gib. Dobro zastavljen koncept se je pokazal tudi pri odlično izvedeni predstavi, po kateri so prejeli ogromno zasluženih pohval.

 

Kaj se vama je zdelo najpomembnejše izraziti, po kakšnem ključu sta se odločila za formiranje kadrov in uporabljene efekte, kot npr. za meglo pod kockami?

Najpomembnejše se nama je zdelo izraziti njih, njihove gibe, njihove napisane pesmi in ustvariti misteriozno vzdušje kot povabilo na predstavo. Najbolj mi je ostal v spominu kader, v katerem vsi plesalci ležijo na tleh, drug čez drugega, kot neka ogromno gmota. Spomni me na nek človeški hibrid, pri katerem prepleteni udi kreirajo novo formo.

 

Sta o glasbi razmišljala že prej in je vplivala na sam video ali sta jo dodala naknadno, ko je bil video že izdelan?

Glasbo za video je ustvaril David Kocmur, glasbo za predstavo pa sta skupaj ustvarila David Kocmur in David Nik Lipovac in sta jo med predstavo tudi v živo izvajala. Zelo čuteča in posebna glasba je na odru lepo sovpadala s plesom in vzbujala zanimive občutke.


Video Natus si lahko ogledate na tej povezavi.

Video Druga prihodnost si lahko ogledate na tej povezavi.


Recenzija: Monika Jerala

Lektura: Zala Vidic