Artfiks

[Izložba] KLARA SUŠA VAČOVNIK: nepremičnine.fa ali kako bomo bivali v prihodnje?

Piše: Klara Suša Vačovnik


Razstavni prostor Male Galerije BS na Slovenski cesti v Ljubljani je med 15. oktobrom in 11. novembrom spremenjen v hibriden prostor: nepremičninsko agencijo za tiste, ki si ogledajo razstavo skozi izložbena okna, ter 40 m2 veliko stanovanje za tiste, ki v prostor tudi vstopijo.

Stanovanjski oglasi v izložbenih oknih nepremičninske agencije pritegnejo pozornost mimoidočih, saj je reševanje stanovanjskega problema eden večjih izzivov, s katerimi se srečujemo v življenju. Stanovanj je v Sloveniji premalo in zato niso vsem dostopna. Cene se še posebej dvigajo od leta 2009 dalje in leta 2018 je bila v Sloveniji letna rast cen stanovanj, ki je znašala 9 %, najvišja v EU. Leto kasneje so se cene dvignile še za dodatnih 5 %, medtem ko je bila v EU povprečna letna rast cen 4,5 %. V primerjavi z osebnimi dohodki je rast cen stanovanj odločno previsoka.

Tudi notranjost razstavnega prostora, kjer je s talnimi oznakami prikazan tloris stanovanja z opremo, opozarja na izzive stanovanjskega področja, a hkrati ponuja rešitve v obliki študentskih projektov, ki so kot knjižice umeščene na police in mizice.

Sprehod po stanovanju razkriva zanimive podatke, ki kažejo, da je v Sloveniji stanovanjska kriza sistemski in strukturni problem, ki je nastal kot posledica dolgoletnega zanemarjanja stanovanjskega področja. Ta simptomatika je značilna za celotno državo, najbolj pa se kaže v Ljubljani, kjer je najem ali nakup stanovanja cenovno najmanj dostopen.

V dnevni sobi stanovanja se predvajajo kratki filmi o življenju v ljubljanskih soseskah, Fužinah in Štepanjskem naselju ter o problemih bivanja v predmestjih. Filme si lahko ogledujemo z zofe, pred katero sta “preprogi”, ki merita po en kvadratni meter: prva prikazuje povprečno ceno najema kvadratnega metra stanovanja v Ljubljani (14,5 €/m2) in druga povprečno ceno nakupa kvadratnega metra starega stanovanja (2.910 €/m2). To pomeni, da potrebujemo za nakup 50 kvadratnih metrov velikega starega stanovanja v Ljubljani 124 povprečnih slovenskih mesečnih plač. Na področju novozgrajenih stanovanj v Ljubljani pa je že dlje časa opazen trend gradnje nadstandardnih stanovanj. Njihove cene so se v letu 2019 gibale med 3.200 in 5.300 €/m2 in so za veliko večino ljudi nedosegljiva.

Zgovorni so tudi podatki na majicah, obešenih na stojalu v spalnem delu stanovanja. Brskanje med majicami ponazarja listanje knjižice, tako da podaja številne podatke o trenutnem stanju na stanovanjskem področju. Na eni strani veliko mladih z željo po osamosvojitvi in začetku “stanovanjske kariere” išče svoj prvi dom, a ga zaradi pomanjkanja dostopnih najemnih stanovanj in dejstva, da cene niso sorazmerne z dohodki, velikokrat tudi ne najde.

Na drugi strani pa je kar 58 % gospodinjstev, ki jim zaradi tekočih stroškov in visokih stroškov vzdrževanja stanovanje predstavlja breme. Predvideva se, da je med slednjimi tudi veliko starejših, saj podatek iz leta 2018 kaže, da je bilo med vsemi lastniki stanovanj kar 43 % takratnih lastnikov upokojencev.

Po grobih ocenah samo v mestu Ljubljana primanjkuje 16.000 stanovanj, medtem ko se je letno, glede na podatek iz leta 2019, v Sloveniji na novo zgradilo le 3.045 stanovanj. Za primerjavo, v 80. letih prejšnjega stoletja se je v Sloveniji zgradilo 15.000 stanovanj letno. Iz tega in ostalih razpoložljivih podatkov lahko sklepamo, da za stanovanjsko politiko v Sloveniji ni ustrezno poskrbljeno. Ena od posledic pomanjkanja stanovanj po dosegljivi ceni v mestih je širitev gradnje v predmestja in na podeželje, kar pa prinaša ogromno ekološko škodo: veliko število dnevnih migracij, kar 418.000 ljudi, ki zaradi dela dnevno prehajajo občine, ter razpršeno in prostorsko potratno zazidavo.

Podatki opozarjajo, da je stanovanjska problematika resen družbeni problem, na kar posledično kaže tudi visoka povprečna starost mladih, ko se osamosvojijo (30 let za fante in 27,5 leta za dekleta) ter dejstvo, da imamo stanovanjsko preskrbo osredotočeno na lastništvo. Kar 92,3 % slovenskih stanovanj je lastniških in le 7,7 % najemnih.

Pravica do stanovanja je ena od osnovnih človekovih pravic. Ustava Republike Slovenije v 78. členu določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani pridobijo primerno stanovanje. Ob pogledu na današnjo situacijo se lahko le vprašamo, katere so te možnosti.

Delovanje prostega trga in stanovanjsko krizo zaznavamo študentje na lastni koži vsak dan. Zato se na fakulteti tudi posvečamo reševanju stanovanjskih problematik. Naši projekti, ki so predstavljeni v obliki knjižic, maket in video gradiva, so rezultat večletnega dela v okviru predmeta Projektiranje. Ponujajo rešitve na teme novih modelov stanovanjske preskrbe, oblik bivanja v mestih in na podeželju, prenove in tipologij. Kot odgovor ponujamo nove alternativne oblike bivanja, modele in tipologije, ki kažejo pot k realizaciji pravice, zapisane v ustavi.


Študenti Fakultete za arhitekturo UL o vprašanjih stanovanjske preskrbe

Koncept razstave: izr. prof. mag. Anja Planišček, asist. Mina Hiršman, asist. Primož Žitnik

Oblikovanje vizualnih elementov: Klara Suša Vačovnik, abs. arh.


Recenzija: Lin Martin Japelj

Lektura: Zala Vidic