Artfiks

[Izložba] Avtopornografija na Miklavževo: Materializacija fantazme

 

Skupinska razstava
6. – 9. december
Zasebno stanovanje, Ljubljana, Slovenija

 

Razstavljajoči umetniki:
Nataša Berk, Viktor Bernik, Goran Bertok, Ištvan Išt Huzjan, Duša Jesih, Žiga Kariž, Tina Konec, David Nez, Neža Knez, Iza Pavlina, Mark Požlep, Franc Purg, Dušan Josip Smodej, Roman Uranjek ,Tadej Vaukman, Aleksandra Vajd, Jara Vogrič, Nana Wolke

Kuratorji:
Duša Jesih, Roman Uranjek in Dušan Josip Smodej

Oblikovanje:
desnahemisfera

 

 

Miklavžev čas v tem letu, ki je izredno težko za umetnika in odlično za umetnost, bo poseben. V času, ko nas omejujeta pandemija koronavirusa in Janez Janša, smo svobodni lahko predvsem v umetnosti, sanjah ali seksu. V projektu Avtopornografija na Miklavževo: Materializacija fantazme v zasebnem stanovanju v Ljubljani pod strogimi pravili na ogled peščici izbranih gostov predstavljamo dela osemnajstih priznanih slovenskih umetnikov, ki na različne načine svojo ustvarjalno prakso prestavljajo v polje pornografije. Izhajajoč iz fenomena Coubertovega dela L’Origine du Monde, ki je bilo javnosti prvič vidno šele leta 1988, več kot sto let po njegovem nastanku, v vmesnem času pa ga je Lacan skrival celo v zato posebno izdelanem dvojnem okvirju; in Koonsovih eksplicitnih del z La Cicciolino, se projekt Avtopornografija na Miklavževo sooča z vprašanjem razmejitve med umetnostjo in pornografijo oz. njune združitve.

Namen danega projekta je umetnikom ponuditi možnost ustvariti radikalno umetniško delo, v katerem lahko v svojo prakso vključijo svoje fantazije ali upodabljajo svoje najbolj zasebne seksualne trenutke. Razstava, ki bo na ogled zgolj štiri dni približno stotim gostom, tako ustvarja varen prostor za nepričakovano eksperimentacijo in svobodo iskreno radikalnemu umetniškemu izrazu.

Avtopornografija na Miklavževo je zasnovana kot zgolj prvi izmed serije podobnih dogodkov, ki raziskujejo idejo avtopornografije, torej pornografske umetnosti, ki v svojem estetskem izrazu, ideji ali procesu nujno zahteva osebno prisotnost avtorjeve osebe nad samim umetniškim avtorstvom. Že med samo pripravo ljubljanske manifestacije Avtopornografije smo svojim kolegom v tujini predstavili formo in smernice projekta in jih povabili k sodelovanju. Želimo, da bi Avtopornografija zrasla v franšizo, ki bi na enak način v varnosti in intimnem vzdušju zasebnih stanovanj združevala umetnike tudi v prihodnje.

Avtopornografska pravila:
• Na razstavi sodeluje približno enakovredno število moških in žensk.
• Razstava poteka v zasebnem stanovanju.
• Razstavljena dela so avtopornografska.
• Razstavljena dela še niso bila prikazana v javnosti.
• Vsak umetnik lahko sodeluje z največ dvemi nepovezanimi deli.
• Razstava je prodajna.
• Ceno umetniških del umetnik določi sam.
• Umetnik in kupec se zavežeta, da dela ne bodo prikazana v javnosti 10 let.
Obisk razstave je možen samo z vabilom.
• Vsak umetnik lahko povabi 3 goste, organizator lahko povabi še 30 gostov (kuratorji ali direktorji institucij, kolekcionarji, novinarji …)
• Razlika med najmlajšimi in najstarejšimi umetniki mora biti vsaj tri generacije.
• Gostje morajo ob vstopu predati svoje telefone. Fotografiranje del ni dovoljeno.
• Fotografije razstave z vidnimi deli organizator shrani za 10 let.
• Javnosti so na voljo samo reprodukcije del in fotografije razstave, kjer umetnik s svojim telesom zakriva svoje umetniško delo.
• Povabljeni novinarji lahko umetniška dela opisujejo zgolj z besedami.
• Po desetih letih se razstava lahko ponovi za splošno javnost.

Pričujoča pravila umetnikom zagotavljajo varnost za neobremenjeno ekspresijo, estetsko eksplicitnost in idejno perverzijo, raznolik izbor umetnikov pa razstavi zagotavlja široko paleto medijev in pristopov s pregledom razumevanja pornografije in spolnosti v najrazličnejših generacijah. Razstava tako predstavlja izjemen vpogled v slovensko sodobno umetnost, s svojo radikalnostjo pa se že v sami ideji uvršča v slovensko zgodovino umetnosti in ustvarja pomembno časovno kapsulo, ki bo čez deset let omogočila neoporečen vpogled v ustvarjalnost v tem čudnem letu 2020.


Uredniški pregled: Katarina Bogataj